Kako sem dobila ključe pisarne…in jih v dobrih 24 urah vrnila

Že nekaj časa sem si želela prostor, ki bi ga najela za kanaliziranje – tak, da bi me podpiral, da bi podpiral moje čudovite stranke. Tak, da bi znotraj njega čutila svobodo na vseh nivojih. Trenutno najemam prostor, ki je res prijeten in podpira tako mene kot stranke. Ampak najeti ga je možno na uro in termini so precej zasedeni, zato sem tudi težko fleksibilna.

Proti koncu leta 2019 se je moj um “zapičil” v to, da res želim svoj prostor, ne glede na vse. Našla sem oglas, šla pogledat prostor. Bil je ok, ni pa v meni zavibriralo, da je to moja top izbira. Če sem iskrena, sem znotraj sebe jasno vedela, da to ni moja top izbira, ampak si tega še nisem dovolila sprejeti. In moj um je temu veselo sledil ter napletel zgodbice, kako bom jaz prostor očistila, ga energijsko postavila in vse bo super.

Kot da moj notranji kompas ne bi bil dovolj, so potem začeli prihajati očitni znaki, da tole ne bo šlo. Pa sem jih seveda veselo ignorirala. Ključe bi morala dobiti pred prazniki, pa se ni izšlo. Vedno, ko sem bila dogovorjena z lastnikom, je pozabil in nato zamudil. Ni niti uspel dal delati kopije ključa, kar naj bi nato uredila jaz. Stoli, ki sem jih izbrala, so imeli dolg dobavni rok in se je mož peljal v centralno skladišče pri Mariboru ponje, da bodo pravi čas v pisarni.

Pa je na koncu le prišlo do predaje ključa, ob tem sem res čutila svobodo, ki sem jo želela. Z veseljem napakirala čistila, opremo za pisarno in jo šla uredit. In v procesu, ko sva z možem čistila, je bilo meni vedno bolj jasno, da to ni moj prostor. Ko sva postavila vso opremo, sem se usedla in si dokončno dovolila sprejeti, da to ni to. Da to ni moja top izbira. Da me ta prostor ne podpira in da to ni prostor, kjer želim sprejeti stranko. Da v tem prostoru nisem sproščena. In sproščenost je ključna za to, da lahko dobro opravljam svoje delo.

Um se je vsemu skupaj še malo upiral, ampak doma ni bilo več dileme. Pisarno bom pospravila in ključe vrnila. Z največjo hvaležnostjo za tako razumevajočega moža (ki mu je bilo precej prej jasno, kako se bom odločila). Z največjo hvaležnostjo, da si dovolim sprejeti to odločitev.

Pisarna je pospravljena, ključi vrnjeni. In jaz? Hvaležna sem, da lahko najamem pisarno, ki mi daje čudovit prostor za kanaliziranje. Hvaležna, da mi tega prostora ni treba čistiti – pridem, v užitku kanaliziram in grem. Hvaležna, da se v tem prostoru udobno počutijo stranke. Hvaležna, da sem že na začetku leta izkusila učenje, kaj se zgodi, ko ne sledim svojim top izbiram. Ker jim bom s podporo tega lažje sledila v vseh odločitvah, ki prihajajo.

In hkrati dajem namero, da me ta prostor podpre s termini, ki so zame in za moje stranke pravi. Ter namero, da bom začutila, ko pride tisti pravi “moj” prostor.

Z ljubeznijo,