<\/p>\n\n\n\n
Danes po dolgem \u010dasu urejam spletno stran in kon\u010dno dodajam tretjo porodno zgodbo. Zgodbo poroda na domu, ki mi je spet pokazala, kako mo\u010dna sem in kako me \u017divljenje podpre, ko res sledim sebi, ne glede na vse zunaj mene. Zgodbo sem zapisala kmalu po rojstvu h\u010derke avgusta 2020 in jo objavljam nespremenjeno.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n
\u017de po porodu druge h\u010derke sem vedela, da \u010de se na\u0161a dru\u017eina ponovno pove\u010da, bom rodila doma. Da prihaja \u0161e tretja punca, sva izvedela za Bo\u017ei\u010d, napovedala se je za konec avgusta. Kontaktirala sem babico in doulo, vse se je za\u010delo sestavljati. Zelo te\u017eko je racionalno razlo\u017eiti odlo\u010ditev za porod doma (\u0161tudije sicer jasno ka\u017eejo, da je porod doma za zdravo porodnico lahko enako ali bolj varen kot v porodni\u0161nici), enostavno sem\u00a0 \u010dutila, da je to prava pot, da se na\u0161a deklica rodi.<\/p>\n\n\n\n
Potem pa je pri\u0161la epidemija, prepoved partnerjev in doul pri porodih, maske, testiranja\u2026vse to je le \u0161e utrdilo zaupanje v to odlo\u010ditev. Ampak, ker v vsaki dobri zgodbi ne gre brez zapletov \u2013 pri\u0161lo je tudi do prepovedi porodov doma. Brez prisotnosti babice absolutno ni bila opcija, da rodim doma, in \u010dutila sem veliko stisko. Vedno, ko sem umu dovolila, da prevzame kotrolo, sem se \u010dutila popolnoma nemo\u010dna.<\/p>\n\n\n\n
Vsak dan sem si vzela \u010das, da sem se povezala z dojen\u010dico v trebu\u0161\u010dku, veliko sem kanalizirala in do mene je vedno pri\u0161lo zelo jasno sporo\u010dilo: \u00bbRodila se bom doma, rodila bo\u0161 doma, vse se bo uredilo, samo bodi v ljubezni.\u00ab To je sicer precej la\u017eje re\u010di kot storiti, me je pa v resnici zelo pomirilo.<\/p>\n\n\n\n
Nose\u010dnost v \u010dasu epidemije je bila zahtevna izku\u0161nja. Hvale\u017ena sem, da je nose\u010dnost sama potekala brez te\u017eav, brez slabosti. Te\u017eje je bilo slediti vsem ukrepom, ki so se spreminjali iz dneva v dan. Nisem vedela, \u010de bom lahko rodila doma, \u010de bo lahko mo\u017e zraven v primeru, da bi morala v porodni\u0161nico. Ni\u010d ni bilo gotovo, doma sem imela prakti\u010dno ves \u010das \u0161e starej\u0161i h\u010derki in sem se ve\u010dkrat morala zavestno spomnit, da sem nose\u010da. S h\u010derkama smo se vseeno ves \u010das pogovarjali o porodu doma, kaj to pomeni, gledali porodne film\u010dke. Se seveda pogovarjali tudi o tem, \u010de \u017eelita biti zraven.<\/p>\n\n\n\n
Poleg tega je bilo potrebno odlo\u010ditev skomunicirati z mojimi star\u0161i, ki \u017eivijo v isti hi\u0161i ter se dogovoriti za varstvo starej\u0161ih h\u010derk. Te\u017eko je na podlagi ob\u010dutkov razlo\u017eiti odlo\u010ditev za porod doma, sem pa res hvale\u017ena, da sta kljub svojim dvomom spo\u0161tovala najino odlo\u010ditev in res v veliki meri prisko\u010dila na pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n
Meseci so minevali in situacija epidemije se je po\u010dasi za\u010dela umirjati, ampak prepoved porodov doma je kar ostajala. \u0160ele v sredini julija so jo odpravili in takrat sem v resnici la\u017eje zadihala. Zdaj je to to, ko bo \u010das, smo pripravljeni.<\/p>\n\n\n\n
Manjkala je samo \u0161e ena stvar \u2013 “blessingway”, obred posve\u010den nose\u010dki kot podpora za porod in materinsko vlogo. Ni enako kot \u00bbbabyshower\u00ab, ker je tukaj na prvem mestu \u017eenska, nose\u010dka, mamica.<\/p>\n\n\n\n
Kar se je zgodilo na blessingwayu te\u017eko opi\u0161em. Zbrale smo se v \u017eenskem krogu, same izjemne \u017eenske in znotraj vsega dogajanja sem \u010dutila izjemen blagoslov tega, kar naju z dojen\u010dico \u010daka pri porodu. Mo\u010d, pomirjenost, hvale\u017enost, neskon\u010dno podporo. Venec, ki so ga spletle zame, ogrlico, ki so jo nanizale za naju, \u010dudovite misli, zapisi in pozornosti. Masa\u017ea, objemi, pristnost in iskrenost.\u00a0 \u0160e zdaj imam mravljince, ko pomislim na to in vem, da je blessingway v resnici dokon\u010dno postavil energijo za to, da je mala lahko pri\u0161la na svet (in rodila sem nato na istem mestu, kjer sem med blessingwayem sedela!). To bi morala do\u017eiveti vsaka nose\u010dka, ker je resni\u010dno mo\u010dno in izjemno.<\/p>\n\n\n\n
Vedela sem, da bo pri\u0161la, ko bo pravi \u010das. Kot nose\u010dka sem se po\u010dutila dobro, starej\u0161i h\u010derki sta bili \u010dez poletje doma, mo\u017e je delal od doma (dobra stran epidemije \ud83d\ude0a) in dovolila sem si samo biti.<\/p>\n\n\n\n
Pri\u0161el je \u010detrtek, 2 dni pred rokom. H\u010derki sta s stricema u\u017eivali v bazenu, ko sem za\u010dutila, da mi je za\u010dela odtekati plodovnica. V miru sem obvestila mo\u017ea, h\u010derki polup\u010dkala in prepustila v varstvo, ker sta sami izrazili to \u017eeljo, hkrati pa sem sama \u010dutila, da potrebujem imeti pozornost usmerjeno res samo na dojen\u010dico in njeno rojstvo. Poklicala sem moj \u00bbNina team\u00ab \u2013 babico Nino in doulo Nino. Ura je bila tam nekje okrog 13ih.<\/p>\n\n\n\n
Babica je bila ravno na poti s Koro\u0161ke in je rekla, da pride najprej \u010dez 2 uri. Takoj sem se zmenila z malo v trebu\u0161\u010dku, da v miru po\u010daka, da se nikamor ne mudi s popadki in na sre\u010do se je strinjala \ud83d\ude0a \u0160la sem po\u010divat, Dejan je skuhal kosilo. Na vsake toliko je pri\u0161el kak\u0161en ne\u017een popadek, ampak ni\u010d posebnega. Pri\u017egala sem glasbo, ki sem jo \u017ee prej pripravila na porodno playlisto in v miru po\u010divala. To je to, kmalu bo tu.<\/p>\n\n\n\n
Najprej je pri\u0161la doula in kmalu za njo \u0161e babica, ki je preverila sr\u010dni utrip dojen\u010dice. Seveda smo se zaklepetale in popadki so popolnoma prenehali. Res mi je bilo neverjetno opazovati, kako se telo odziva na to, kje so moje misli, kje je moja prisotnost.<\/p>\n\n\n\n
Bil je res lep son\u010den dan in ko smo zaklju\u010dile s klepetom, sva \u0161la z Dejanom \u0161e malo po\u010dit, \u00bbNina team\u00ab pa se je prestavil pred hi\u0161o na sonce. Po dobre pol ure po\u010ditka sem \u010dutila, da se \u017eelim gibati. Dogajalo se ni ni\u010d posebnega, bila sem pri mo\u010deh in z Dejanom sva \u0161la na sprehod v gozd. Samo midva, jaz sem hodila bosa. \u010cutila sem res izjemno povezanost s seboj, z dojen\u010dico, z Dejanom, \u010dutila sem podporo, ki je bila postavljena za nas na blessingwayu.<\/p>\n\n\n\n
Med sprehodom so se za\u010deli malo bolj redni popadki. Nisva jih merila, samo bili so. V \u010dasu priprave na porod sem veliko razmi\u0161ljala o \u0161tevilkah, ker se vaginalnih pregledov pri porodu doma na\u010deloma ne dela, \u010de je vse ok. Nisem vedela, \u010de bom znala poslu\u0161ati svoje telo, \u010de ne bom imela zunanje informacije, da zdaj sem pa odprta 10 cm. In ko sem v pripravi na porod sprejela, da si lahko zaupam, da lahko zaupam svojemu telesu, je izginila tudi potreba po tem, da merim dol\u017eino in pogostost popadkov. Ekipa me je \u010dakala doma, nisem se rabila odlo\u010dati ali se \u017ee odpeljeva v porodni\u0161nico ali ne in to je z mene vzelo veliko te\u017ee.<\/p>\n\n\n\n
Ko sva se vrnila s sprehoda, je ob \u00bbNina teamu\u00ab na travi sedela \u0161e bratova punca. Prisedla sva in samo bili smo tam. Ostali so klepetali, jaz sem se na vsake toliko vklju\u010dila. Vsaki\u010d, ko je pri\u0161el popadek, sem zaprla o\u010di, se nastavila soncu in u\u017eivala. Dovolila, da gre ta val skozi mene. In sonce me je polnilo s svojo energijo. Popadki se mi niso zdeli ni\u010d posebnega, hvale\u017ena sem bila, da pripravljajo pot za prihod na\u0161e deklice.<\/p>\n\n\n\n
Na neki to\u010dki smo nato vsi za\u010dutili, da je \u010das, da se prestavimo notri. Doula je v ozadje pri\u017egala glasbo, pri\u017egala je sve\u010dke, jaz pa sem plesala. Za\u010dela sem \u010dutiti precej bolj intenzivno in ples mi je pomagal, da se med popadki nisem zakr\u010dila. Naslanjala sem se na Dejana in dovolila, da mi tudi zvok pomaga sprostiti telo. Sama sebi sem se zdela res glasna, ampak sem \u0161la \u010dez sram, \u010dez skrivanje. Izgubila sem ob\u010dutek za \u010das.<\/p>\n\n\n\n
Telo me je vodilo v polo\u017eaj kle\u010de, naslanjala sem se na Dejana, ki me je bo\u017eal, doula pa mi je med popadki pritiskala na kri\u017e. Kako je to pasalo! Na tej to\u010dki ni bilo ve\u010d veliko pavze med popadki, popadki so bili res intenzivni in sem jih za\u010dutila tudi kot bole\u010dino. Pritisk na kri\u017e je gotovo vzel polovico tega stran. Zelo jasno sem \u010dutila, kdaj me je bilo popadka strah, ker sem se takrat zakr\u010dila in je bolelo precej bolj. Ko pa sem se pred popadkom odlo\u010dila (zares zavestno odlo\u010dila), da si ga dovolim do\u017eiveti, je bila izku\u0161nja popolnoma druga\u010dna. Je bilo \u0161e vedno zelo intenzivno, ampak manj bole\u010de.<\/p>\n\n\n\n
Spomnim se to\u010dke, ko mi je bilo te intenzivosti enostavno preve\u010d. \u017delela sem si dalj\u0161o pavzo in sem malo pojamrala. Ko sem sama sebe sli\u0161ala, mi je bilo jasno, da smo blizu, da sem v fazi tranzicije in takoj sem za\u010dutila olaj\u0161anje.<\/p>\n\n\n\n
Popadki so se stopnjevali in na neki to\u010dki sem za\u010dutila, da \u017eelim potiskati. Babica je bila ves \u010das nekje v ozadju, \u010dutila sem njen varen prostor, pozornost in spomnim se, da sem povedala, da bi potiskala in se je s tem strinjala. Ne vem kako, ampak enostavno sem iz globine sebe vedela, kaj moram storiti. Zelo te\u017eko to razlo\u017eim z besedami – sodelovala sem s popadki, sodelovala sem s telesom in sama porodila glavico. Jasno se spomnim kako sem se je dotaknila, pa se je po popadku malo skrila in z naslednjim spet pri\u0161la. Tako jasen fokus sem imela na njeni glavici, da nisem \u010dutila nobene bole\u010dine, nobene peko\u010dine. Samo \u010disto pri\u010dakovanje in radost, ko se je glavica porodila.<\/p>\n\n\n\n
Ta trenutek poroda mi je bil in mi je \u0161e vedno najbolj svet od vseh. Bila je \u017ee tukaj, pa ne \u0161e \u010disto. In v \u010dakanju na naslednji popadek, da se porodi \u0161e ostalo telo, se nam nikamor ni mudilo. Nih\u010de je ni vlekel ven, samo bili smo, samo bili sva. In v mojih mislih so se izmenjevale misli v smislu: \u00bbKako noro, glava je zunaj, telo \u0161e ne, to je totalno \u010dudno!\u00ab in \u00bbAha, to torej pomeni biti med dvema svetovoma, dobesedno!\u00ab in \u00bbVau, brez besed sem, samo dovolim si to do\u017eiveti.\u00ab (O\u010ditno je bila zdaj ta pavza res malo dalj\u0161a glede na moje miselne dialoge \ud83d\ude0a, mogo\u010de sem kaj od tega rekla celo na glas, pa sploh ne vem).<\/p>\n\n\n\n
Pri\u0161el je nato naslednji popadek, ki ji je pomagal ven. Ker se ob popadku ni zarotirala \u010disto, ji je babica malo pomagala in mi jo takoj dala v naro\u010dje. Tukaj je!<\/p>\n\n\n\n
Ni takoj zajokala, samo bila je. Frajerka si je dovolila vzeti nekaj trenutkov, da dojame, kaj se je zgodilo, ko sem jaz \u017ee spra\u0161evala, \u010de je vse ok in takoj dobila odgovor, da je. V tistem je odprla o\u010di, usta, ne\u017eno zajokala in zdaj sem bila pomirjena \u0161e jaz. Udobno smo se namestili za crkljanje. Vse misli so izginile. Takrat sem samo obstajala v najve\u010dji hvale\u017enosti, v vpijanju izku\u0161nje, ki smo jo do\u017eiveli. Vem, da je bila pri meni \u010disto mirna, vem, da se je posteljica porodila kmalu brez te\u017eav, vem, da se je kmalu za\u010dela dojiti, vem, da jo je na neki to\u010dki pocrkljal Dejan. Vem, da smo si vzeli nekaj \u010dasa zase in nato poklicali starej\u0161i sestrici (ki sta bili sicer ekstra utrujeni in jima ni bilo \u010disto jasno, kaj se dogaja \u2013 sta naslednji dan nadoknadili vse navdu\u0161enje nad njo). Vem, da smo nato po precej \u010dasa prerezali popkovnico, jo stehtali in pri\u0161la je nazaj k meni.<\/p>\n\n\n\n
Nimam pa pojma, v kak\u0161ni \u010dasovnici se je vse to odvilo, ker ni bilo pomembno. Ni bilo merjenja popadkov, ni bilo vaginalnih pregledov. To ni bil porod \u0161tevilk, to je bil porod iz \u010diste prisotnosti.<\/p>\n\n\n\n
In zdaj je tu, izjemna, prisotna. Zala, dobrodo\u0161la.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Danes po dolgem \u010dasu urejam spletno stran in kon\u010dno dodajam tretjo porodno zgodbo. Zgodbo poroda na domu, ki mi je spet pokazala, kako mo\u010dna sem in kako me \u017divljenje podpre, ko res sledim sebi, ne glede na vse zunaj mene. Zgodbo sem zapisala kmalu po rojstvu h\u010derke avgusta 2020 in jo objavljam nespremenjeno.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-382","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/382","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=382"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/382\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":579,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/382\/revisions\/579"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=382"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=382"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=382"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}