Pred teboj je precej dolg zapis, vreden branja. Opisuje izku\u0161njo zaupanja sebi, zaupanja v partnerski odnos in zaupanja v odnos z nerojenim otrokom, ko sem \u0161la mesec pred rojstvom druge h\u010derke \u010dez mo\u010dno zdravstveno preizku\u0161njo. Na koncu je z bliskom in gromom na svet pri\u0161la na\u0161a Nevihtna deklica. <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n
Zapis je zabele\u017een “v originalu” kot sem ga zapisala v \u010dasu po njenem rojstvu. \u017delim ga deliti, ker me ta izku\u0161nja vedno znova spominja na to, kako pomembno se je odlo\u010dati in biti prisoten v danem trenutku. Tudi brez te izku\u0161nje ne bi bila tu, kjer sem zdaj.<\/p>\n\n\n\n
_____________________________________________________________________________<\/p>\n\n\n\n
Sobota, 5.8.2017<\/p>\n\n\n\n
Sploh ne vem, kje naj za\u010dnem.\nTale na\u0161a porodna zgodba je dejansko zgodba celega avgusta in vse se je za\u010delo\nz enim samim mozoljem. Ja, takim navadnim mozoljem na bradi, ki sem ga, seveda,\nkot vse ostale prej, pridno spraskala.<\/p>\n\n\n\n
Vse lepo in prav, dokler mi predel pod brado ni za\u010del zatekati. Gotova sem bila, da so zate\u010dene bezgavke in temu na za\u010detku nisem posve\u010dala posebne pozornosti, saj je bil mo\u017e Dejan rahlo prehlajen. Potem pa stvar v dveh dneh kar ni \u0161la na bolje in za vsak slu\u010daj sem \u0161la do osebne zdravnice. Tudi ona je presodila, da ni panike in skupaj sva se odlo\u010dili, da po\u010dakava , da se stvar sama uredi in da po potrebi pridem na kontrolo. Sredi 36. tedna nose\u010dnosti priznam, da si res nisem \u017eelela antibiotikov in sem bila te odlo\u010ditve vesela.<\/p>\n\n\n\n
Potem pa je pri\u0161la prva grozna\nno\u010d. Najprej se je za\u010delo z ote\u017eenim odpiranjem ust, saj je bil predel pod\nbrado vse bolj bole\u010d. Nato se je vse skupaj za\u010delo \u0161iriti v zoprn glavobol.\nSpala nisem celo no\u010d. Z obkladki sem posku\u0161ala stvar vsaj malo omiliti, pa ni\nkaj dosti zaleglo. <\/p>\n\n\n\n
Zjutraj sva se z Dejanom pri\nzajtrku \u0161e hecala, saj jaz nisem mogla gristi, on pa ni mogel po\u017eirati in sva\nskupaj pojedla za manj kot en obrok. Dan prej sem imela \u0161e super na\u010drt, da bova\n\u0161li z Ajdo na Festival dojenja, pa sem si v soboto zjutraj premislila \u2013 enostavno\nnisem imela energije. Stvar pa se kar ni in ni izbolj\u0161ala in namesto na\nFestival dojenja sva \u0161la z Dejanom na urgenco.<\/p>\n\n\n\n
Presene\u010dena sem bila, saj sva bila na urgenci hitro na vrsti, res sem pri\u010dakovala gne\u010do. Po pregledu so me poslali na ORL (Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo), saj so sumili na abces (gnojno vnetje). Z napotnico pod nujno sva se torej odpravila tja in kar nekaj \u010dasa \u010dakala na pregled. Zdravnik me je podrobno pregledal in poslal nazaj na Klini\u010dni center na ultrazvok. Priznam, da mi je bilo vse skupaj utrujajo\u010de \u2013 glava me je tako bolela, da sem te\u017eko gledala, oku\u017eba po vratu pa se je \u0161e \u0161irila in mi vrat zategovala tako, da nisem mogla niti normalno dvigniti glave. Ultrazvok me je zaradi pritiskanja na obolele dele res bolel in \u017eelela sem si, da bi bilo tega kmalu konec. Te\u017eko sem \u017ee pomislila na to, da se bom po mo\u010dnem soncu morala sprehodit \u0161e nazaj do klinike.<\/p>\n\n\n\n
Pa je nekako \u0161lo \u2013 je bil dober za\u010detek za trening moje odlo\u010denosti, da grem \u010dez to. Po izvidu ultrazvoka, na katerem ni bilo videti gnojnih procesov, se je zdravnik odlo\u010dil, da ostanem v bolni\u0161nici na intravenskih antibiotikih na\u010deloma 2 dni. Strinjala sem se, hkrati pa me je stiskalo \u2013 starej\u0161a h\u010derka Ajda bo 2 dni brez mene, kar izginila sem, nima pojma, kaj se dogaja. Pa \u0161e vseeno se mi je zdelo 2 dni terapije bolje kot da se stvar zakomplicira.<\/p>\n\n\n\n
Sprejeli so me na oddelek, dobila sem terapijo in blaga protibole\u010dinska sredstva, ker enostavno nisem mogla ve\u010d prena\u0161ati glavobola in bole\u010dine. Zaradi nabreklega tkiva \u0161e vedno nisem mogla ne gristi, ne po\u017eirati in sem bila na teko\u010di hrani. Uspelo mi je pojesti juho za kosilo in nekaj malega potem za ve\u010derjo. Ve\u010d enostavno ni \u0161lo. <\/p>\n\n\n\n
No\u010d je bila zame muka \u2013 \u0161e vedno\nme je vse bolelo, glave nisem mogla normalno obrniti in vsak premik v postelji\nje ote\u017eeval \u0161e nose\u010dni\u0161ki trebu\u0161\u010dek. Zgaga me je tako pekla, da sem \u0161e tisto,\nkar sem pojedla, izbruhala (kar je bilo v takem stanju \u0161e bolj neprijetno kot\nsicer). Bila sem z energijo na ni\u010dli in ves \u010das sem se spra\u0161evala, kaj mi je\nbilo tega treba ter kdaj bo tega konec. \u0160e vedno sem imela v glavi, da bom \u010dez\n2 dni doma.<\/p>\n\n\n\n
Utrujenost je bila tako huda, da\nsem \u0161la komaj na strani\u0161\u010de, nisem se mogla pa niti miselno skoncentrirati, kar\nmi je bilo \u0161e huje. V \u010dasu nose\u010dnosti sem se namre\u010d zavestno odlo\u010dila, da se\nbom vsak dan povezovala s Tamaro v trebu\u0161\u010dku in tega sem se resni\u010dno dr\u017eala.\nZdaj pa se nisem mogla niti osredoto\u010diti, kaj \u0161ele nadaljevati gradnjo najinega\nodnosa na ta na\u010din. Vse, kar sem zmogla, je bilo to, da sem se osredoto\u010dila\nnanjo, ji povedala, da nisem pozabila nanjo, ampak da enostavno moj telo nima\nenergije za kaj ve\u010d. \u010cutila sem, da je ona to razumela in sprejela. Resni\u010dno\nsem hvale\u017ena za tako potrpe\u017eljivo dete in za to najino povezanost, ki je bila v\nkasnej\u0161ih dneh ena klju\u010dnih stvari, ki me je re\u0161evala v stiski.<\/p>\n\n\n\n
Nedelja, 6.8.2017<\/p>\n\n\n\n
Po prakti\u010dno neprespani no\u010di me\nje \u010dakala vizita. Po pregledu in ugotovitvi, da se je oku\u017eba raz\u0161irila, se je\nzdravnik odlo\u010dil za operacijo, med katero bi mi vstavil dren, da se gnoj lahko\nizlo\u010di. <\/p>\n\n\n\n
Bila sem popolnoma zmedena.\nKak\u0161en gnoj, \u010de ga ultrazvok v\u010deraj ni pokazal? Operacija v splo\u0161ni anesteziji\nmed nose\u010dnostjo? V meni so se pri\u017egale rde\u010de alarmne lu\u010dke. Ne, no\u010dem tega, kaj\nse zdaj dogaja? Jutri grem domov, kajne?<\/p>\n\n\n\n
Pa se je izkazalo, da je zdravnik\nres specialist na svojem podro\u010dju. S tipanjem je prepoznal, da se resni\u010dno\nnabira gnoj in da je operacija nujna. Po razlagi stanja in tega, da bo\noperacija kar se da kratka in da mala zaradi splo\u0161ne anestezije ni ogro\u017eena,\nsem \u010dutila, da je to res potrebno. Na sre\u010do sem nazadnje jedla zve\u010der, pa \u0161e to\nsem izbruhala, tako da sem bila te\u0161\u010da in kmalu na operacijski mizi.<\/p>\n\n\n\n
Zaupala sem, da bo vse v redu.\nVzdu\u0161je pred za\u010detkom operacije je bilo prijetno in \u010dutiti je bilo, da osebje\niskreno skrbi zame in za dojen\u010dico. In res so se potrudili \u2013 vsega je bilo\nkonec v slabe pol ure, takoj ko sem se zbudila, je mala veselo brcala in\npomirjena sem bila. Prepri\u010dana, da je to to in da bom kmalu zdrava doma.<\/p>\n\n\n\n
Popoldan sta me obiskala Ajda in\nDejan. Kako sem ju bila vesela! Ajda je bila seveda povsod \u2013 na posteljo gor pa\ntakoj dol in malo na stol pa na hodnik, da \u010desa ne zamudi. Takrat sem opazila,\nkako mi je padel nivo energije. Nisem bila zmo\u017ena niti malo iti z njo na hodnik\nin \u017ee pogovor z Dejanom mi je bil naporen in me je utrujal. Rabila sem po\u010ditek.\nKo sta od\u0161la, mi je bilo te\u017eko. Videla sem, da Ajda razume to, da me boli,\nvseeno pa nisem bila z njo doma. Smo pa takrat naredili eno bolj\u0161ih odlo\u010ditev \u2013\nizredno zanimiva ji je bila moja bolni\u0161ka zapestnica in sestro na oddelku smo\nvpra\u0161ali, \u010de imajo kak\u0161no prazno za Ajdo. Z veseljem ji jo je dala in gor\nnapisala njeno ime. Ajdi se je s tem zdelo, da zdaj ima pa tako zapestnico kot\nmami in to je ves \u010das moje hospitalizacije ohranjalo najino povezanost \u2013 Ajda\nnamre\u010d zapestnice ni \u017eelela pod nobenim pogojem sneti in je razlagala, da ima\nmami enako.<\/p>\n\n\n\n
To me je vsaj malo tola\u017eilo, saj\nse stvari na drugih podro\u010djih niso nikamor premikale \u2013 \u0161e vedno me je zelo\nbolelo, nisem mogla jesti in spet sem tisto ubogo juho izbruhala.<\/p>\n\n\n\n
Ponedeljek, 7.8.2017<\/p>\n\n\n\n
Ta ponedeljek je bil zame eden\nte\u017ejih dni, kar sem jih pre\u017eivela. <\/p>\n\n\n\n
Zbudila sem se v bole\u010dinah \u2013\nbole\u010dina se je raz\u0161irila \u0161e na prsni ko\u0161 in postala je \u017ego\u010da. Po viziti so me\nodpeljali na magnetno resonanco, da bi preverili, \u010de se je za\u010del tudi v predelu\nprsnega ko\u0161a nabirati gnoj, kar bi pomenilo \u0161e eno operacijo.<\/p>\n\n\n\n
Tja so me peljali z vozi\u010dkom in\n\u017ee to mi je bilo naporno. Na magnetni resonanci sem \u017ee bila in vedela sem, da\nme \u010daka 20 minut mirnega le\u017eanja. Maksimalno sem se potrudila \u2013 v takih\nbole\u010dinah je res te\u017eko le\u017eati na miru. Dali pa so mi slu\u0161alke in pri\u017egali\nradio, da sem vse skupaj la\u017eje prenesla.<\/p>\n\n\n\n
Veselila sem se odhoda nazaj v posteljo in po\u010divat, ko je sestra, ki me je spremljala rekla, da morava \u0161e v porodni\u0161nico na CTG. Te informacije prej nisem imela in me je presenetila, se mi je pa vseeno zdelo smiselno preverit, kaj se dogaja z malo. S seboj nisem vzela niti materinske knji\u017eice, saj nisem vedela, da grem \u0161e tja. V sobi sem pustila tudi telefon.<\/p>\n\n\n\n
V porodni\u0161nici so seveda najprej\nzahtevali materinsko knji\u017eico in \u010dakali smo, da jo prinesejo iz klinike. Nato\nso opravili pregled in odprta sem bila 3 cm. To me je presenetilo, vedela pa\nsem, da je tako stanje brez te\u017eav \u0161e en mesec. Opravili so \u0161e CTG in ultrazvok\n\u2013 vse je bilo v redu in oddahnila sem si.<\/p>\n\n\n\n
Potem pa je sledil \u0161ok \u2013 kar naenkrat se je\nza\u010delo govoriti o spro\u017eitvi poroda. Po\u010dutila sem se kot objekt, ki nima nobene\nbesede pri tem, kaj se bo zgodilo z mojim telesom in z otrokom v njem. Obvestili\nso me, da \u010dakajo rezultate magnetne resonance in potem se bodo odlo\u010dili ali me\nnajprej operirajo ali najprej spro\u017eijo porod. V glavi sem imela milijon\nvpra\u0161anj. Kako prosim? Zakaj bi spro\u017eili porod? Pa saj je vse v redu. Ne\nrazumem. V takem stanju ne morem rodit. Fizi\u010dno ne morem rodit, razumete? Nisem\nkonkretno jedla \u017ee 3 dni, od jutra sem te\u0161\u010da zaradi mo\u017enosti nove operacije. V\nglavi sem videla kon\u010dni izid \u2013 carski rez, te\u017eave z dojenjem, kr\u010di, ni da ni.<\/p>\n\n\n\n
Ko sem od \u0161oka le malo pri\u0161la k sebi, sem za\u010dela spra\u0161evati. Zdravnica mi je ostro odgovorila, da je oku\u017eba za otroka lahko nevarna (o tem se prej nikoli ni govorilo) in da se nimamo kaj hecat. Hladno me je obvestila, da mi bodo vstavili prostaglandinsko tabletko, potem predrli plodove ovoje, po potrebi dodali umetne popadke in otrok bo v 24 urah tako ali druga\u010de zunaj. Prostora za moje mnenje, \u017eelje ali sploh vpra\u0161anja ni bilo. <\/p>\n\n\n\n
Iz ordinacije so me s tem\nprestavili na hodnik, kjer sem nato \u010dakala na rezultate magnetne resonance in\nna odlo\u010ditev \u2013 najprej porod ali operacija? Pri sebi nisem imela niti telefona,\nda bi obvestila Dejana, kaj se dogaja.<\/p>\n\n\n\n
Po\u010dutila sem se ujeta. V telesu\nsem dobesedno \u010dutila tesnobo in jezo. Jezo na arogantno ginekologinjo, jezo\nnase, da se nisem zmogla postavit zase in za svoje dete. Kaj bom naredila, \u010de\nse dejansko odlo\u010dijo za spro\u017eitev poroda? Kaj lahko naredim? Med nose\u010dnostjo\nsva se pripravljala na naravni porod. Z Dejanom sva hodila na priprave k Nini\nJen\u0161trle, ki je bila tudi najina izbrana doula. Vedela sem, da imam mo\u017enost\nizbire \u2013 toda kako naj zberem in se odlo\u010dim, \u010de nimam nobenih relevantnih\ninformacij? \u010cutila sem, da me je ginekologinja z na\u010dinom in povedanim \u017eelela\nprestra\u0161it, da se njihovi odlo\u010ditvi ne bi upirala. Ker dejansko nisem dobila\nnobene konkretne informacije. <\/p>\n\n\n\n
\u010cakala sem vsaj eno uro in v\ntisti uri v glavi obrnila ne\u0161teto mo\u017enih scenarijev. Poleg vsega tega je bila\nNina ta teden edini teden v poletju z dru\u017eino na morju. Vse se je podiralo.\nBistvena stvar, ki me je takrat dr\u017eala pokonci je bilo to, da sem se povezala s\nTamaro in jo \u010dutila \u2013 zaupala sem ji, da je z njo vse v redu in da si \u017eeli\npo\u010dakati v trebu\u0161\u010dku dokler se jaz ne pozdravim. Ok, torej je bil to moj cilj,\nnisem pa imela pojma, kako to izpeljati. Kon\u010dno sem dobila informacije \u2013 na\nmagnetni resonanci ni videti gnoja, torej operacija ni potrebna. Namesto enega\nantibiotika bom od sedaj naprej prejemala tri, porod pa bodo spro\u017eili naslednje\njutro, torej v torek ob 7.30, ko bo tudi dopolnjen 37. tedni nose\u010dnosti in je\notrok uradno dono\u0161en.<\/p>\n\n\n\n
S tem se takrat strinjala, saj je\nto pomenilo, da sva pridobili vsaj popoldne, da se z Dejanom lahko konkretno\npogovoriva, pregledava opcije in da se po potrebi vsaj malo pripravim na porod,\n\u010deprav mi v takem fizi\u010dnem stanju res ni bilo jasno, kako bo to \u0161lo. <\/p>\n\n\n\n
Ko sem ga poklicala in se \u0161e vsa\nv \u0161oku zjokala v telefon, so ga informacije seveda presenetile. Zmenila sva se,\nda me najprej obi\u0161\u010de sam, da se pogovoriva, Ajda pa nato pride z mojimi star\u0161i\nmalo kasneje.<\/p>\n\n\n\n
Poklicala sem \u0161e Nino in prav\ntako presene\u010dena mi je predlagala, naj poskusim dobiti \u0161e drugo mnenje. Pojma\nnisem imela, kako to storiti v tako kratkem \u010dasu, zdelo pa se je smiselno.<\/p>\n\n\n\n
Za\u010dela sem spra\u0161evati \u2013 najprej\nzdravnike na ORL \u2013 ti so bili gotovi, da oku\u017eba kot taka za Tamaro ni nevarna\n(super!), imam pa mo\u010dno antibioti\u010dno terapijo, ki sicer predstavlja tudi\nza\u0161\u010dito pred oku\u017ebo, vseeno pa ne morejo re\u010di, da je terapija kot taka varna.\nGinekologinja o nevarnosti antibiotikov ni govorila.<\/p>\n\n\n\n
Pri\u0161el je Dejan in odlo\u010dila sva\nse, da res zbereva \u010dim ve\u010d informacij in se na podlagi tega odlo\u010diva. Ko so\npri\u0161li star\u0161i z Ajdo, so predlagali naj razmisliva o spro\u017eitvi poroda na\nJesenicah, \u010de se izka\u017ee, da bi bilo to res potrebno. Poleg tega imata nekaj prijateljev\nzdravnikov in sta njih povpra\u0161ala za mnenje, sama pa sem klicala teto, ki je\nzdravnica in pregledala je strokovne \u010dlanke v zvezi z antibiotiki, ki sem jih\nprejemala. Izkazalo se je, da je eden potencialno res lahko nevaren za\ndojen\u010dico.<\/p>\n\n\n\n
Zve\u010der sem \u017ee dobila odpustnico\niz ORL klinike ter seveda navodila, da moram biti za porod v ljubljanski\nporodni\u0161nici te\u0161\u010da. Od polno\u010di naprej naj ne bi niti pila. Vse to je \u0161e\npotrdilo odlo\u010ditev, ki sva jo sprejela z Dejanom \u2013 zjutraj pride do mene in me\npospremi do porodni\u0161nice, kjer se bova na podlagi pregleda odlo\u010dila, kaj\nstoriti. \u010ce je spro\u017eitev poroda res potrebna, bomo \u0161li rodit na Jesenice. Glede\nna odnos v ljubljanski porodni\u0161nici si tam res nisem \u017eelela roditi. Prvi\u010d sem\nrodila na Jesenicah in sem zaupala v to, da bodo moje \u017eelje maksimalno\nupo\u0161tevane glede na stanje, pomembna pa mi je bila tudi poporodna oskrba, ki\nsem jo tam \u017ee poznala. Na sre\u010do sem imela odpustnico in ne samo premestitve\ntako da je bila ta mo\u017enost realna. Vsaj pribli\u017eno pomirjena sem posku\u0161ala malo\nspati.<\/p>\n\n\n\n
Torek, 8.8.2017<\/p>\n\n\n\n
Tega dneva me je bilo strah. Res\niskreno in zelo strah. Zaupala sem v najino odlo\u010ditev in imela v glavi to, da\ngreva korak za korakom in se tako odlo\u010dava naprej, ampak ne glede na to kje \u2013\n\u010dutila sem, da moje telo danes poroda ne bo zmoglo. Enostavno fizi\u010dno ne bo\nzmoglo.<\/p>\n\n\n\n
Ko so me pripeljali v\nporodni\u0161nico, sem jih prosila, naj napotnice za porod ne aktivirajo, saj se\nodlo\u010dava za odhod na Jesenice, nad \u010demer seveda niso bili navdu\u0161eni. Gotova\nsem, da bi me v primeru spro\u017eitve prednostno vzeli naprej in naredili vse, da\nse vse skupaj \u010dim prej za\u010dne, tako pa so naju kar precej pustili \u010dakati, saj so\n\u017eeleli opraviti \u0161e pregled. Stanje je bilo isto kot dan prej. Seveda so me\nopozorili, da odhod na Jesenice odsvetujejo in vztrajajo pri spro\u017eitvi. <\/p>\n\n\n\n
Tako sem morala podpisati izjavo,\nda sem na lastno odgovornost in v nasprotju z njihovim mnenjem spro\u017eitev\nzavrnila. Ne glede na to, da sem \u010dutila, da je najina odlo\u010ditev prava, sem\nizjavo podpisala z enim majhnim KAJ PA \u010cE\u2026 nekje globoko v glavi. Tukaj je zdaj\nodgovornost za vse, kar se zgodi, na meni, na nama. Si jo upam, si jo upava\nprevzeti in nositi morebitne posledice? Ampak tako dale\u010d smo pri\u0161li, poti nazaj\nni, na tej to\u010dki sem popolnoma zaupala le ob\u010dutku in temu, da bova nekako \u0161la\n\u010dez to, kar naju \u010daka.<\/p>\n\n\n\n
Kon\u010dno sva se odpravila na\nJesenice in po poti sprejela samo to odlo\u010ditev \u2013 po\u010dakava na njihovo mnenje in na\npodlagi tega sprejmeva odlo\u010ditev za naslednji korak. Brez premlevanja vseh\nmo\u017enih scenarijev. Odlo\u010dava se v danem trenutku.<\/p>\n\n\n\n
Pri\u0161la sva na Jesenice in jih z\nrazlago situacije seveda presenetila. Predvsem, ker se je po\u010dasi bli\u017eal \u010das, ko\nbi morala dobiti v \u017eilo naslednjo dozo antibiotikov in se je bilo precej hitro\npotrebno odlo\u010diti kaj in kako. Ginekologinja,\nki naju je sprejela, presene\u010denja ni skrivala, se je pa potem res potrudila, da\nsmo situacijo sploh za\u010deli re\u0161evati. Odnos osebja je bil dejansko na \u010disto\ndrugem nivoju in po\u010dutila sem se varno. <\/p>\n\n\n\n
Ginekologinja je tako klicala v\nljubljansko porodni\u0161nico za posvet o stanju in dobila informacijo, da spro\u017eitev\nporoda mogo\u010de le ni tako nujna, kot so rekli nama. Takoj, ko sva sprejela odgovornost\nnase, se je situacija torej obrnila. To je prineslo olaj\u0161anje, nato pa se je\nizkazalo \u0161e, da so iz brisa uspeli izolirati povzro\u010ditelja oku\u017ebe, kar je\npomenilo spremembo terapije iz treh antibiotikov na dva ter s tem na dva druga,\nki sta precej varnej\u0161a za plod. Kak\u0161ne\ndobre novice! Spro\u017eitev poroda je tako odpadla in oddahnila sem si. \u010cutila sem,\nda si je oddahnila tudi Tamara.<\/p>\n\n\n\n
Sprejeli so me na ginekolo\u0161ko\nporodni\u0161ki oddelek na Jesenicah in takoj za\u010deli z novo terapijo, nato pa me je\n\u010dakal pregled v njihovi ORL ambulanti. Specialistka me je podrobno pregledala\nter za posvet poklicala \u0161e na kliniko v Ljubljano. Zamenjala je prevezo na\ndrenu, o\u010distila gnoj, kolikor ga je lahko in me opozorila, da terapija lahko\ntraja tudi 10 dni \u2013 odvisno od tega, kako se bo stanje izbolj\u0161evalo.<\/p>\n\n\n\n
10 dni?! Tista 2 dneva do\nponedeljka sta \u017ee minila in Ajda me je seveda vedno bolj pogre\u0161ala, jaz pa njo.\nDodatnih 10 dni se mi je zdelo res ogromno, ampak glede na to, kak\u0161no je bilo\nstanje zjutraj, sem bila vesela, da se je do sedaj izteklo, kot se je. <\/p>\n\n\n\n
Na tej to\u010dki sem torej za\u010dela\ndobivati novo terapijo, \u0161e vedno me je precej bolelo in sem dobivala tudi\nprotibole\u010dinska zdravila, bila sem utrujena ter brez energije in \u0161e vedno sem\nte\u017eko grizla in po\u017eirala. Ampak bila pa sem trdno odlo\u010dena, da se pozdravim,\ngrem domov, pre\u017eivim \u0161e nekaj \u010dasa z Ajdo ter naberem mo\u010di za porod, ki bo po\ntaki preizku\u0161nji enostaven in \u010dudovit.<\/p>\n\n\n\n
Sreda, 9.8.2017<\/p>\n\n\n\n
Terapija je po\u010dasi za\u010dela\ndelovati. Bole\u010dine so se manj\u0161ale \u2013 za spanje sem sicer \u0161e vedno potrebovala\nprotibole\u010dinska sredstva, ampak je bilo vsaj \u010dez dan vse skupaj bolj znosno\nprena\u0161ati. V prepri\u010danju, da zdaj samo \u0161e po\u010dakamo teh 10 dni, sem veliko\npo\u010divala, brala in seveda \u010dakala, da prideta Dejan in Ajda na obisk.<\/p>\n\n\n\n
Ker sem bila predhodno sprejeta v\nLjubljano, so mi odvzeli brise za testiranje bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb in do\nrezultatov sem bila v kontaktni izolaciji, kar je pomenilo, da sem bila v sobi\nsama. To mi je res ustrezalo.<\/p>\n\n\n\n
Ko zdaj gledam nazaj, vidim, da sem v tistem obdobju \u010dustva zelo potisnila na stran \u2013 razumsko sem situacijo razumela in jo lahko sprejela. \u010ce pa bi preve\u010d dovolila \u010dustvom, da se vpletejo, bi se zlomila in v taki situaciji enostavno ne bi mogla vztrajati. Ne bi mogla vsak dan podo\u017eivljati tega, da Ajda pride za eno uro in gre spet brez mamice domov. \u010cutila sem njeno stisko \u2013 bila me je zelo vesela, ko me je videla, vseeno pa ni \u010disto to\u010dno vedela, kaj bi \u2013 bi se stiskala, igrala, raziskovala mojo sobo. Ve\u010derno rutino smo ohranjali. Ko sta \u0161la spat, sta me poklicala po telefonu, da smo skupaj prebrali pravljico, zapeli in se polup\u010dkali.<\/p>\n\n\n\n
\u010cetrtek, 10.8.2017<\/p>\n\n\n\n
Redno so mi jemali kri, da so\nspremljali, kaj se v telesu dogaja in zaenkrat so vnetni parametri po\u010dasi\npadali, kar je bil dober znak. <\/p>\n\n\n\n
Ta dan sem dala tudi urin \u2013 za\nvsak slu\u010daj. In sredi dopoldneva je pri\u0161la zaskrbljena ginekologinja. Izkazalo\nse je, da imam v urinu visoke vrednosti proteinov in s tem se je pojavila skrb\nza pojav preeklampsije. Take vrednosti so pomenile spro\u017eitev poroda \u2013 \u0161e danes.\n\u010cudno je bilo edino, da tega ni spremljal noben drug znak, ki bi nakazoval na\npreeklampsijo \u2013 celo nose\u010dnost sem imela res nizek pritisk (ki je zame sicer\nobi\u010dajen), poleg tega nisem nikoli zatekala. Dogovorili so se, da mi s katetrom\nvzamejo sterilen urin in meritev ponovijo \u2013 \u010de bodo vrednosti iste, bo\nspro\u017eitev potrebna. Zdravnica je od\u0161la, jaz sem pa spet z milijon vpra\u0161anj v\nglavi klicala Dejana. Vse skupaj mi je \u0161lo na \u017eivce \u2013 ko sem se \u017ee pomirila s\nsituacijo in bila prepri\u010dana, da sedaj pa res nima ve\u010d kaj iti narobe, se je\nnekaj pojavilo.<\/p>\n\n\n\n
Tako so mi \u0161e s katetrom vzeli\nurin. Res sem dala skozi kar precej neprijetnih postopkov. Zaradi intenzivnosti\nterapije sem imela kanal za infuzijo namre\u010d prestavljen vsaj petkrat. \u010ce mi je\nravno tekla infuzija, so me za odvzem krvi pa\u010d mogli \u0161pikniti \u0161e nekje drugje.\nNa sre\u010do take stvari dobro prena\u0161am \u2013 \u010de bi se slu\u010dajno bala igel, bi bilo vse skupaj\n\u0161e te\u017eje. <\/p>\n\n\n\n
Izvidi urina so nazaj pri\u0161li\nenaki. \u010ceprav sem bila bolje, \u0161e vedno\nnisem \u010dutila, da bi bila fizi\u010dno zmo\u017ena roditi in spro\u017eitve poroda me je bilo\nstrah. Z Dejanom sva bila ves \u010das na vezi in dogovorjena sva bila, da takoj, ko\npade dokon\u010dna odlo\u010ditev, pride na Jesenice. <\/p>\n\n\n\n
V vmesnem \u010dasu pa je ginekologinja na sre\u010do govorila s farmakologinjo. Ta jo je opozorila, da bi bile tako visoke vrednosti proteinov v urinu lahko posledica \u010di\u0161\u010denja tistih treh mo\u010dnih antibiotikov iz telesa. Glede na to da drugih znakov za preeklampsijo ni bilo, sva se obe strinjali, da po\u010dakamo \u0161e en dan in na petek ponovno vzamemo urin s katetrom. \u010ce bodo vrednosti iste, spro\u017eimo porod. \u010ce bodo druga\u010dne, se odlo\u010damo na podlagi tega. V desetih minutah se je situacija tako popolnoma obrnila in Tamari smo lahko dodali \u0161e en dan v trebu\u0161\u010dku. <\/p>\n\n\n\n
Mene je vse skupaj res izmu\u010dilo \u2013\ndan na dan sprejemati odgovornost pri takih odlo\u010ditvah in \u010dakati, kdaj bo spet\nkaj, res ni enostavno. Z Dejanom sva si oddahnila in \u010dakala na petek.<\/p>\n\n\n\n
Petek, 11.8.2017<\/p>\n\n\n\n
\u017divci so spet delali na polno \u2013 s\nkatetrom so mi vzeli urin in za\u010delo se je \u010dakanje na izvide. Posku\u0161ala sem \u010dim\nve\u010d jesti, da bi nabrala mo\u010di. Poleg vsega tega sem vsak dan hodila na kontrole\nv ORL ambulanto, kjer me je zdravnica prevezovala, aspirirala gnoj in\nspremljala napredek. Vse skupaj se je sicer \u010distilo, ampak zelo po\u010dasi.\nZaenkrat je bilo pred nami \u0161e nekaj dni terapije in ni bilo nobene panike.<\/p>\n\n\n\n
Po prevezi sem tako pri\u0161la nazaj\nna oddelek in izvedela, da proteinov v urinu ni ve\u010d. \u010cisto ni\u010d ve\u010d. Kar je\npomenilo, da so bili res posledica mo\u010dnih antibiotikov in poroda ni bilo\npotrebno spro\u017eiti. Ponovno sem si oddahnila in nato cel dan po\u010divala ter se\nveselila obiskov.<\/p>\n\n\n\n
Sobota, 12.8.2017 \u2013 Sreda, 16.8.2017<\/p>\n\n\n\n
Na poti skozi to preizku\u0161njo so\nme spremljali res izjemni ljudje. ORL specialistka je tako oba dni \u010dez vikend\nter nato \u0161e na praznik, 15.8., posebej zame pri\u0161la v slu\u017ebo, da je lahko\nnaredila prevezo in spremljala stanje. Res sem ji hvale\u017ena za to.<\/p>\n\n\n\n
Stanje se mi je v teh dneh \u0161e\nizbolj\u0161evalo in po\u010dasi ni bilo ve\u010d potrebe po protibole\u010dinskih sredstvih, kar\nje bilo super.<\/p>\n\n\n\n
Skozi dren se je \u0161e vedno \u010distil\ngnoj in zdravnica me je opozorila, da dokler bo tako, bi bilo najpametneje\nprejemati antibiotike intravenozno. Problem je bil edino, ker se je terapija\npo\u010dasi pribli\u017eevala koncu, zdravnica pa je konec tedna odhajala na dopust. \u010ce\nse stanje ne bi dovolj izbolj\u0161alo, bi to pomenilo sprejem nazaj na ORL kliniko\nv Ljubljano. <\/p>\n\n\n\n
\u0160e ena stvar, ki je vse skupaj\npostavila pod vpra\u0161aj. Kaj, \u010de bom res morala v Ljubljano? Specialistom na ORL\nkliniki sem sicer popolnoma zaupala toda kaj, \u010de se v tem \u010dasu spontano za\u010dne\nporod? Konec koncev sem bila v 38.tednu nose\u010dnosti. To bi pomenilo porod v\nljubljanski porodni\u0161nici, \u010desar pa res nisem \u017eelela. <\/p>\n\n\n\n
Izziv teh dni je bil torej, da\nzaupam, da se bo vse uredilo brez mojega poseganja. Resno mi je namre\u010d v\u010dasih\npri\u0161lo na misel, da bi prosila za spro\u017eitev poroda, samo da ne bi bilo potrebno\nroditi v Ljubljani. Pa so se spet pojavila vpra\u0161anja \u2013 \u010de me prestavijo v Ljubljano,\ngre novorojen\u010dica lahko z mano? Kaj, \u010de ne? Stvar bi se preve\u010d zakomplicirala\nin ostalo je na tem, da po\u010dakam \u010detrtek, ko bo zdravnica zadnji dan v slu\u017ebi in\nse odlo\u010dimo, kako naprej.<\/p>\n\n\n\n
\u010cetrtek, 17.8.2017<\/p>\n\n\n\n
Nestrpno sem pri\u010dakovala pregled pri specialistki. Zjutraj so mi vzeli kri, da \u0161e zadnji\u010d preverimo, kaj se dogaja. Na pregledu stanje \u017eal ni bilo briljantno \u2013 \u0161e vedno je iztekal gnoj in prepri\u010dana sem bila, da bo treba v Ljubljano. Zdravnica je bila na sre\u010do ves \u010das mojega zdravljenja na vezi z zdravniki z ORL klinike v Ljubljani ter z infektologi in je tudi ta dan poklicala za posvet. Skupno so se odlo\u010dili, da grem lahko domov! Jaaaaaaa, grem domov k moji Ajdi in k mojemu Dejanu! V okolje, kjer grem lahko na sprehod in enostavno u\u017eivam, naberem energijo in se kon\u010dno spravim v fokus za porod, ki sem ga vmes popolnoma izgubila. Odstranila mi je \u0161e dren in s sve\u017eo prevezo sem lahko \u0161la.<\/p>\n\n\n\n
Seveda sem dobila recept za\nantibiotike v tabletih ter navodilo, da imam \u017ee naslednji dan kontrolo na ORL\nkliniki v Ljubljani. Ampak to sta bili takrat zame malenkosti. Va\u017eno je bilo,\nda grem domov.<\/p>\n\n\n\n
Dejan in Ajda sta me pri\u0161la iskat\nin kon\u010dno smo skupaj pre\u017eiveli \u010dudovito popoldne in \u0161e lep\u0161i ve\u010der.<\/p>\n\n\n\n
Petek, 18.8.2017 \u2013 Sobota,\n26.8.2017<\/p>\n\n\n\n
V petek sem \u0161la na kontrolo, kjer\nso naredili prevezo. Dogovorili smo se, da bom zaenkrat dnevno hodila na\npreveze na kliniko, potem pa se bomo odlo\u010dali naprej glede na stanje. Brez\nproblema, samo da sem lahko vmes doma in ne v bolni\u0161nici.<\/p>\n\n\n\n
Preveze so tako najprej potekale\nvsak dan, ko se je nato sredi tedna stanje precej izbolj\u0161alo pa na dva dni ali\ncelo manj.<\/p>\n\n\n\n
Ves ta \u010das doma sva z Ajdo\nizkoristili za sprehode, igranje, peko peciva in \u010dutila sem da se najina\npovezanost obnavlja, kar mi je bilo izredno dragoceno in pomembno. Vsak dan sem\nimela ve\u010d energije, vsak dan je bila moja pozornost bolj usmerjena na porod in\nvsak dan sem se bolj \u010dutila pripravljena roditi.<\/p>\n\n\n\n
Ker sem imela prakti\u010dno \u017ee dva\ntedna sem in tja blage popadke, sem vedela, da se telo po\u010dasi pripravlja na\nprihod Tamare. <\/p>\n\n\n\n
Nedelja, 27.8.2017<\/p>\n\n\n\n
V no\u010di na nedeljo me je za\u010delo\nmalo bolj \u0161pikati in po\u010dasi so se za\u010deli tisti ta pravi popadki. Ker so me vsi\nstra\u0161ili, da gre drugi porod precej hitreje kot prvi, sva se malo po 4.uri\nzjutraj odlo\u010dila, da greva v porodni\u0161nico. Po prihodu na Jesenice je babica naredila\nCTG, ki je \u017ee kazal popadke, ni pa bila stvar niti blizu za v porodno sobo,\nzato so me sprejeli na oddelek. <\/p>\n\n\n\n
Kmalu se nama je pridru\u017eila \u0161e doula Nina in gotovi smo bili, da se nam bo na ta dan pridru\u017eila Tamara. Veselila sem se je, po vsem tem \u010dakanju sem jo res \u017eelela spoznati. Za slabo uro mi je uspelo \u0161e po\u010diti. Popadki so se zelo po\u010dasi stopnjevali in vedeli smo, da bo pred nami \u0161e dolg dan, zato sta se Nina in Dejan odpravila \u0161e v trgovino iskat nekaj za pojest.<\/p>\n\n\n\n
Vsakega popadka, ki je pri\u0161el,\nsem se veselila. \u010cutila sem se mo\u010dno. Ves \u010das smo nekaj klepetali \u2013 glede na\nvse, kar se je v zadnjem \u010dasu dogajalo, Nina seveda ni vedela vseh podrobnosti\nin smo nadoknadili. Pa odprlo se je \u0161e veliko drugih tem in \u010dudno mi je bilo,\nda sem vsemu \u0161e brez problema sledila. Poleg tega sem zmazala celo kosilo \u2013 pri Ajdinem porodu nisem prakti\u010dno ni\u010d\nspravila vase.<\/p>\n\n\n\n
Po kosilu sem postala zelo\nutrujena \u2013 dremalo se mi je med popadki, ko sem sedela na \u017eogi in odlo\u010dila sem\nse \u0161e za en po\u010ditek, da naberem mo\u010di. Trdno sem zaspala in ko sem se zbudila, o\npopadkih ni bilo ve\u010d ne duha ne sluha. Me hecate? Resno zdaj \u0161e to? Gremo \u0161e\nenkrat od za\u010detka?<\/p>\n\n\n\n
\u010cakali smo in \u010dakali, vendar se\nni dogajalo ni\u010d resnega. Na vsake toliko kak\u0161en res ne\u017een popadek, ampak to je\nbilo to. Poleg tega so me za\u010dele srbeti dlani \u2013 pojma nisem imela od \u010desa,\nvendar temu niti nisem posve\u010dala velike pozornosti.<\/p>\n\n\n\n
Ko se stvar kar nekaj \u010dasa ni\npremaknila nikamor, smo se z babico odlo\u010dili, da nima smisla ostajati v\nporodni\u0161nici, ker bo vse skupaj o\u010ditno \u0161e nekaj \u010dasa trajalo. Poleg tega sem\nvedela, da bo psiholo\u0161ko zame popolnoma druga\u010de, \u010de bom pred ponovnim \u00bbzagonom\u00ab\nporoda doma, kjer bodo misli drugje.<\/p>\n\n\n\n
De\u017eurna ginekologinja me je \u0161e pregledala in bila sem odprta 5 cm, kar je bilo super. Nina mi je namre\u010d povedala, da se precej \u017eensk do 5 cm lahko \u017ee kar precej namu\u010di in da je ponavadi ravno prehod na 6 cm tisti, ki predstavlja polni in intenzivnej\u0161i zagon poroda. Imela je \u017ee primer mamice, ki je rodila dva dni za tem, ko se je porod ustavil na podoben na\u010din kot pri meni.<\/p>\n\n\n\n
Ok, s situacijo sem se nekako\nsprijaznila, priznam pa, da sem bila razo\u010darana. Veselila sem se Tamare in zdaj\nje to lahko pomenilo \u0161e 2 dni? Pa zakaj enkrat ne more iti vse lepo \u010dez brez\ntakih presene\u010denj?<\/p>\n\n\n\n
Tako sva se vrnila domov in cel\nve\u010der sem bila brez volje, \u017eelela sem samo po\u010ditek.<\/p>\n\n\n\n
Pa je pri\u0161la \u0161e ena zabavna no\u010d\n– o popadkih ne duha ne sluha, celo telo\npa me tako srbelo, da nisem prakti\u010dno ni\u010d spala. Poleg tega je sredi no\u010di v najino posteljo\npri\u0161la Ajda, ki je potrebovala precej \u010dasa, bo\u017eanja in prigovarjanja, da je\nzaspala nazaj.<\/p>\n\n\n\n
Ponedeljek, 28.8.2017<\/p>\n\n\n\n
Prepri\u010dana, da bo srbenje \u010dez dan\npo\u010dasi minilo, sem vstala in \u0161la v kopalnico, ko me je skoraj kap. Bila sem\ncela zate\u010dena \u2013 ampak res cela. Zate\u010dena sem imela celo u\u0161esa! Izgledala sem\nkot kak\u0161en napihnjen zombi in nisem vedela ali naj se smejem ali jo\u010dem. A zdaj\npa \u0161e to? Res \u0161e ni konec? Odlo\u010dila sem se za smeh in vsaj malo me je razvedril\npo razo\u010daranju prej\u0161njega dne.<\/p>\n\n\n\n
Ko me je Dejan zagledal, je bil\ntudi on \u0161okiran in nobenemu od naju ni bilo jasno, na kaj bi lahko dobila tako\nhudo reakcijo. Jasno pa je bilo, da bo nekaj treba ukrenit. V vsakem primeru\nsva imela namen iti v Ljubljano, saj sem imela dogovorjeno kontrolo na ORL\nkliniki. Odlo\u010dila sva se, da greva najprej tja, potem se pa odlo\u010diva kako\nnaprej.<\/p>\n\n\n\n
Stvar se je \u017ee samodejno za\u010dela\nizbolj\u0161evati tako da sem na pregled pri\u0161la kolikor toliko normalnega izgleda.\nZdravnik je rekel, da z oku\u017ebo to ni povezano. Ok, to je v redu. Poleg tega je\nbilo stanje po oku\u017ebi tako dobro, da smo lahko odstranili prevezo in je bilo\nvse skupaj precej manj mote\u010de. Zaenkrat super.<\/p>\n\n\n\n
Po pregledu sva se tako odlo\u010dila,\nda pokli\u010dem osebno zdravnico, da pridem \u0161e tja na pregled zaradi alergi\u010dne\nreakcije. Na sre\u010do sva stvar lahko uredili po telefonu \u2013 rekla je, naj vzamem 2\nClarintina in nato \u010dez 2 uri pokli\u010dem nazaj ter poro\u010dam o stanju.<\/p>\n\n\n\n
Odpravila sva se v najbli\u017ejo\nlekarno, kjer pa mi farmacevtka na svojo odgovornost ni \u017eelela izdati\nClarintina \u2013 zdravnica mi namre\u010d ni izdala recepta, saj nisem bila fizi\u010dno pri\nnjej, v navodilih zdravila pa je opozorilo, da za nose\u010dnice ni primeren.\nFarmacevtka mi je tako rekla, naj se grem pokazat na urgenco, ki je takoj\nzraven.<\/p>\n\n\n\n
V redu, \u010de sva \u017ee tako blizu, se\ngrem pokazat na urgenco. Stanje je bilo do tega trenutka \u017ee precej bolj\u0161e,\nimela pa sem \u0161e zelo ote\u010dene dlani \u2013 to\u010dka, kjer me je \u017ee v nedeljo za\u010delo\nsrbeti. Ko je to videla sestra v sprejemni ambulanti, je \u0161la na posvet k\nzdravniku (ki me niti ni pogledal) in pri\u0161la nazaj z informacijo, naj se grem\nkar pokazat v porodni\u0161nico, glede na to da imam rok poroda naslednji dan, 29.8.\nHvala lepa, res hvala. Izgubljenih 15 minut.<\/p>\n\n\n\n
Ljubljanska porodni\u0161nica je\nseveda spet odpadla in sama sem zaupala presoji moje zdravnice, da sta 2\nClarintina varna. Odlo\u010dila sva se, da greva poskusit v drugo lekarno in se bova\npotem odlo\u010dala naprej. V tej lekarni me je farmacevtka sicer opozorila, ampak\nzdravilo vseeno izdala. Tako sem vzela ti 2 tabletki in stanje se je dejansko\nskoraj popolnoma izbolj\u0161alo. Poro\u010dala sem \u0161e osebni zdravnici, potem pa sta \u0161la\nDejan in Ajda k njegovim star\u0161em za popoldne, da sem jaz lahko spala po taki\n\u010dudni no\u010di.<\/p>\n\n\n\n
\u0160e to smo dali \u010dez in upala sem,\nda je takih \u00bblu\u0161tnih\u00ab presene\u010denj zdaj pa res konec.<\/p>\n\n\n\n
Torek, 29.8. 2017 \u2013 \u010cetrtek, 31.8.2017<\/p>\n\n\n\n
V torek je bil dan, ko sem imela\nrok poroda. Ker je bila Ajda rojena prej, sem bila celo nose\u010dnost prepri\u010dana,\nda bo na ta dan Tamara \u017ee rojena, pa se je odlo\u010dila druga\u010de. Imela sem \u0161e\nzadnji CTG in pregled pri izbrani ginekologinji in vse je bilo v redu. Od\u0161la\nsem z navodili, naj grem \u010dez 3 dni na pregled v izbrano porodni\u0161nico.<\/p>\n\n\n\n
V teh dneh smo tako iz dneva v\ndan \u010dakali, da se mala odlo\u010di priti na svet. Pa \u0161e kar ni\u010d \u2013 na vsake toliko je\npri\u0161el kak\u0161en ne\u017een popadek, ampak to je bilo to.<\/p>\n\n\n\n
Petek, 01.09.2017<\/p>\n\n\n\n
Dan je bil kot vsi prej\u0161nji od\nnedelje \u2013 malo me je \u0161pikalo, trebuh je otrdeval, ampak ni\u010d ni bilo posebnega. Zjutraj\nsva se odpeljala na Jesenice na pregled. CTG, ultrazvok \u2013 vse je bilo v redu in\nstanje po vaginalnem pregledu enako kot v nedeljo. Dogajalo se ni ni\u010d posebnega\nin odpravila sva se domov. Dejan je \u0161el \u0161e za nekaj ur v slu\u017ebo in popoldan sem\nbila gotova, da tudi \u010de se danes porod za\u010dne, Tamara ne bo rojena 01.09., saj\nbo vse skupaj \u0161e nekaj \u010dasa trajalo. To je bil \u017ee peti dan od nedelje, ko smo\n\u0161li prvi\u010d v akcijo. Velik test potrpe\u017eljivosti!<\/p>\n\n\n\n
Tako smo se pred ve\u010derjo z\nDejanom in Ajdo \u0161e odpravili na sprehod in \u0161pikanje je postajalo vedno\nmo\u010dnej\u0161e. Do sedaj smo na sprehodih redko koga sre\u010dali, danes pa bi se vsi\nnekaj pogovarjali in popadki so \u0161e kar postajali mo\u010dnej\u0161i \u2013 je bilo treba\nkak\u0161nega \u017ee malo predihati. <\/p>\n\n\n\n
Na to\u010dki, ko smo pri\u0161li domov in\nspravljali Ajdo spat, sem \u010dutila nekako tako kot v nedeljo, ko sva se odpravila\nv porodni\u0161nico in sva se seveda odpravila prekmalu. \u0160e vedno nisem bila gotova,\nali se bo vse skupaj spet ustavilo tako da sem dala \u0161e Ajdo spat. Odlo\u010dila sem\nse, da si za vsak slu\u010daj skuham makarone in potem pokli\u010dem Nino, da bo\npripravljena, \u010de bo danes pa res akcija. \u0160e vedno si nisem upala pomisliti na\nto, da bi pa to res bilo to \u2013 razo\u010darana bi bila, \u010de bi se vse skupaj spet\nustavilo.<\/p>\n\n\n\n
Potem pa se je porod kar naenkrat\nprestavil v vi\u0161jo prestavo \u2013 v dveh popadkih se je vse skupaj tako oja\u010dalo, da\nsem telo med popadki spro\u0161\u010dala z vokaliziranjem. Dejana sem prosila, da pokli\u010de\nNino, sama pa sem si za\u017eelela \u0161e tu\u0161 in smo se zmenili, da se hitro stu\u0161iram,\nNina se odpravi od doma in se dobimo na Jesenicah. Vro\u010d tu\u0161 je reeeeees pasal,\nme sprostil in pripravil na vo\u017enjo. Makarone sva seveda vzela s seboj, pa nisem\npojedla niti enega ve\u010d. Sedela sem na sede\u017eu za Dejanom, zunaj je za\u010delo\nde\u017eevati, dr\u017eala sem se za prednji sede\u017e in se prepustila popadkom. Na za\u010detku\nsem morala telo prisiliti, da se ni ustra\u0161ilo mo\u010di, ki je prihajala iz mene in\nda se je med popadkom sprostilo. Pustila\nsem, da glasilke naredijo svoje in se po\u010dutila kot levinja. Med premori sem se\nvsega dobro zavedala, lahko sem se pogovarjala in gotova sem bila, da bo vse\nskupaj \u0161e kar nekaj \u010dasa trajalo. Na tisti to\u010dki sem se zavedala, da bi\nprenesla \u0161e kak\u0161no stopnjo popadkov ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n
Ustavila sva kar pred urgenco, na\nsprejemu uredila stvari in se med vedno mo\u010dnej\u0161imi popadki odpravila v porodni\nblok. Babice na sprejemu ni bilo in sva pozvonila ter \u010dakala. Ne glede na vse, sem\ntelesu pustila, da je delalo svoje, kar pomeni, da nisem bila ravno tiha in to\nje tudi priklicalo babico z oddelka. Ker sem se med pavzami \u0161e normalno\npogovarjala, se je za\u010dela babica po\u010dasi pripravljati, da posnamemo CTG. Med\ndvema popadkoma sem ji omenila, da sem od nedelje odprta \u017ee 5 cm in sva takoj\nnaredili pregled. Situacija se je v trenutku obrnila \u2013 bila sem popolnoma\nodprta in vse je bilo pripravljeno, da se Tamara rodi. \u0160li smo v porodno sobo,\nnamestili CTG, pri\u0161la me je pregledat \u0161e zdravnica. Mehur je na sre\u010do \u0161e dr\u017eal\n\u2013 \u010de bi med vo\u017enjo po\u010dil, bi rodila v avtu. <\/p>\n\n\n\n
Z Dejanom sva se odlo\u010dila, da\nmehur predremo in ravno, ko je voda odtekla, je pri\u0161la \u0161e Nina. Bila je\nenostavno bo\u017eanska no\u010d za rodit. Z de\u017ejem je pri\u0161la nevihta in to vzdu\u0161je mi je\npomagalo ostati v svoji prvinski naravi ter se prepustiti dogajanju. Namestila\nsem se na porodno pru\u010dko, se naslonila na Dejana in za\u010dutila prve potisne\npopadke. Malo so me presenetili \u2013 pri Ajdi namre\u010d nisem imela svojih in je\nob\u010dutek popolnoma druga\u010den. Pa sem se jim hitro prepustila in dovolila porodu,\nda gre naprej svojo pot. Po\u010dutila sem resni\u010dno kot levinja, ob mo\u010dni podpori\nsem se lahko sprostila in rjovela, z vsakim popadkom sem dobesedno \u010dutila, kako\nse Tamara bli\u017ea. <\/p>\n\n\n\n
Na tej to\u010dki lahko re\u010dem, da sem\nizjemno ponosna nase. Velik izziv se mi je bilo tako prepustiti in spustiti vse\nzavore, dovoliti svoji prvinski \u017eenski, da pride na plan in v ta svet porodi\n\u010dudovito deklico. Ob okronanju sem se dotaknila njene glavice ter jo cel\nnaslednji popadek dr\u017eala ter spodbujala, da pride k nam. Kak\u0161ni nori ob\u010dutki!\nNarava se je uglasila z naravo in tik pred rojstvom Tamare se je zunaj mo\u010dno\nzabliskalo, ob rojstvu pa je mo\u010dno zagrmelo. Tega ne bom pozabila nikoli. Tako\nmo\u010dan trenutek je narava \u0161e okrepila s svojo prisotnostjo in dete je bilo v\nmojem naro\u010dju. Vau!<\/p>\n\n\n\n
Bila je topla, ne\u017ena, najina. V\nnaro\u010dju se je najprej umirila, kot polhek stisnila k meni in \u0161ele kasneje so iz\nnje pri\u0161li prvi mini jokci, ki so pokazali, da glasilke delujejo. Prve tri ure\npo porodu so bile magi\u010dne \u2013 crkljanje, prvi podoj, vse to ob zvokih de\u017eja in\nne\u017ene glasbe. Prvi pogledi in spoznavanje \u2013 \u010dista sre\u010da.<\/p>\n\n\n\n
Ta mesec je bil zame in za najino dru\u017eino velika preizku\u0161nja in prepri\u010dana sem, da brez vsega, kar sem v zadnjem letu naredila na sebi ter brez take podpore ni bi pri\u0161li do takega \u010dudovitega zaklju\u010dka. Hvale\u017ena sem za Shakti ples \u2013 tu sem naredila premik iz glave v telo in se s tem res lahko prepustila porodu. Hvale\u017ena sem za povezovanje s Tamaro \u017ee v \u010dasu nose\u010dnosti. Zavedanje, da je z njo vse v redu, je bilo pri sprejemanju najinih odlo\u010ditev ena od klju\u010dnih stvari, kateri sem popolnoma zaupala. Hvale\u017ena sem za Nino, Tja\u0161o, \u0160pelo \u2013 imeti \u017eensko, ki jo z nose\u010dni\u0161kimi tegobami lahko kadarkoli pokli\u010de\u0161, je neprecenljivo. Hvale\u017ena za najine doma\u010de, ki so v vsakem trenutku prisko\u010dili na pomo\u010d s tem da so popazili na Ajdo. Hvale\u017ena za Ajdo, ki je vse skupaj odli\u010dno prenesla in za na\u0161o potrpe\u017eljivo Tamaro, ki me je v trebu\u0161\u010dku spodbujala, da zmorem. Ni\u010d pa ne bi bilo brez Dejana, izredno sem hvale\u017ena za njegovo absolutno podporo, potrpe\u017eljivost, prilagodljivost.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred teboj je precej dolg zapis, vreden branja. Opisuje izku\u0161njo zaupanja sebi, zaupanja v partnerski odnos in zaupanja v odnos z nerojenim otrokom, ko sem \u0161la mesec pred rojstvom druge h\u010derke \u010dez mo\u010dno zdravstveno preizku\u0161njo. Na koncu je z bliskom in gromom na svet pri\u0161la na\u0161a Nevihtna deklica.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-217","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/217","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=217"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/217\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":580,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/217\/revisions\/580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=217"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=217"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/katarina.dezman.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=217"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}