Zapis, ki je pred teboj opisuje rojstvo najine prve h\u010derke – Lunine deklice, ker je bila rojena na “krvavo” luno. \u017delim ga deliti, ker je bila to prva izku\u0161nja, ki me je popeljala na pot, po kateri sem pri\u0161la do te to\u010dke, kjer sem zdaj. Zapis je napisan z zavedanjem, ki ga imam danes, z do\u017eivljanjem, ki ga danes nosim s seboj.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n
_____________________________________________________________________________<\/p>\n\n\n\n
\u010cas prve nose\u010dnosti me je \u017ee za\u010del usmerjati k sebi. \u010cutila sem, da za rojstvom otroka ne stoji samo to, da rodi\u0161 hitro in bolj ali manj kot opazovalka dogajanja. Zaupala in verjela sem, da je \u017eensko telo ustvarjeno za porod. In da je smisel do\u017eiveti vse, kar med porodom pride – vklju\u010dno z bole\u010dino.<\/p>\n\n\n\n
Zato sva se z mo\u017eem pripravljala na “naravni” porod brez protibole\u010dinskih sredstev ter s podporo babice, ki je bila ob nama v vlogi doule. <\/p>\n\n\n\n
Par dni pred rokom poroda mi je zjutraj za\u010dela odtekati voda. \u0160lo je za majhen razpok, zato sva se na Jesenice zapeljala preverit, kaj se dogaja. Potrdili so, da se porod za\u010denja in me obdr\u017eali na oddelku. Bila je nedelja dopoldan, tik pred “krvavo” luno. Kar nekaj \u010dasa se poleg odtekanja vode ni dogajalo ni\u010d. Sprehajala sem se in po\u010divala. Popoldan so se po\u010dasi za\u010deli popadki, ki pa so bili neredni in (kot sem ugotovila kasneje) ne preve\u010d mo\u010dni. <\/p>\n\n\n\n
Mo\u017e Dejan je zato od\u0161el spat domov, jaz sem ostala v porodni\u0161nici. \u010cez no\u010d nisem mogla spati, popadki so postajali vedno mo\u010dnej\u0161i in proti jutru sem poklicala Dejana, da se vrne. Na ponedeljek dopoldan se nama je pridru\u017eila \u0161e doula \u0160pela, porod je po\u010dasi napredoval. Ker je h\u010derka le\u017eala zelo spredaj, sem popadke \u010dutila v stegnih in bole\u010dina je bila res mo\u010dna. Dejan in \u0160pela sta me v\u010dasih hkrati, v\u010dasih izmeni\u010dno masirala. Hrana mi ni di\u0161ala, ker sem vse, kar sem pojedla, izbruhala (jap, tudi na Dejana). <\/p>\n\n\n\n
Popoldan je porod tako napredoval, da smo se preselili v porodno sobo, kjer sem imela tu\u0161 in toplo vodo za bla\u017eenje bole\u010dine. Po\u010dasi sem se odpirala, postajala sem utrujena. Pono\u010di sem se odprla, ampak ostajal je t.i. “rob” in stvari se niso premaknile nikamor. V tistem trenutku tega nisem vedela, ampak h\u010derka je imela glavico postrani in se je “zataknila”. Iskreno se ne spomnim, kako so se stvari za\u010dele odvijati naprej – kdaj se je umaknil rob in kako se je naravnala glavica. Bila sem utrujena (bilo je iz ponedeljka na torek pono\u010di, vse skupaj se je za\u010delo v nedeljo zjutraj) in med popadki sem po\u010divala, kolikor se je dalo. <\/p>\n\n\n\n
Ko so se stvari naravnale, kot je treba, so popadki izginili. Telo je bilo utrujeno in je pred iztisom potrebovalo po\u010ditek. Bli\u017eali smo se \u017ee jutranjim torkovim uram, ko popadkov \u0161e kar ni bilo. Imela sem vsega dovolj in strinjala sem se, da iztis spodbudimo z umetnimi popadki. Ulegla sem se na bok, podpiral me je moj neverjetni mo\u017e.<\/p>\n\n\n\n
Ker je bilo telo tako utrujeno, umetnih popadkov prakti\u010dno nisem \u010dutila. Vedela sem, da pomagajo, ampak bole\u010dine ni bilo. Tako sem zavestno pomagala pri iztisu h\u010derke. Ko se je porodila glavica, me je babica spodbudila, naj se je dotaknem in tako s h\u010derko vzpostavim prvi stik. Ta dotik je bil zame \u010daroben, izjemno povezovalen in mo\u010den. Dal mi je zagon za \u0161e tisti zadnji iztis, ko je pri\u0161la na svet.<\/p>\n\n\n\n
Pri\u0161la je malo \u010dez deveto uro zjutraj, 50 ur po za\u010detku odtekanja plodovnice. Takoj je dvignila glavo in me pogledala s svojimi zavestnimi temno sivi o\u010dmi. Tega pogleda ne bom nikoli pozabila – pri\u0161la je na svet, zavedala se je, kak\u0161no mo\u010dno potovanje smo imeli za seboj. In v teh o\u010deh je bila odlo\u010dnost, zaupanje in zmaga. <\/p>\n\n\n\n
Rodila se je ona – Lunina deklica, rodila sem se jaz – mama in rodili smo se mi – dru\u017eina.<\/p>\n\n\n\n
Ta izku\u0161nja me je spremenila, iz nje sem pri\u0161la z novo mo\u010djo, z zavedanjem, kaj vse zmorem. In takrat se je za\u010dela moja pot na novo.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zapis, ki je pred teboj opisuje rojstvo najine prve h\u010derke – Lunine deklice, ker je bila rojena na “krvavo” luno. \u017delim ga deliti, ker je bila to prva izku\u0161nja, ki me je popeljala na pot, po kateri sem pri\u0161la do te to\u010dke, kjer sem zdaj. Zapis je napisan z zavedanjem, ki ga imam danes, z … <\/p>\n